Žalostni verzi

Zbirka najlepših žalostni verzov. Za vse žalostne in razočarane v ljubezni in nad življenjem. Polepšajte si dan z žalostnimi verzi, se razvedrite ali pa samo olajšate dušo tako da vašo žalost zlijete na papir oz. na stran dodate nov žalostni verz. Vaš verz bomo na stran dodali še isti dan. Za vsakim dežjem posije sonce in za vsako žalost pride sreča.

• Bila sva mlada pa precej neumna, imela sva se rada bila sva ne razdružljiva...Vse se je začelo leta 2012 bila sem na počitnicah z družino bili smo na Pagu na Hrvaškem, bilo je čudovito kakor vsako leto do zdaj . Imela sem se super .Z sestro sva ležale na plaži in poskušale uloviti sonce (pa ne dobesedno le tako sma govorile) ,ko naju je nenadoma zmočilo nato nama je nekdo pojedel sončne žarke, uzrli sva se in pred nama je stal on, nikoli še nisem videla česa lepšega, popolnejšega od njega , imel je tiste oči , nebeški pogledi so segli globogo v moje srce takoj ko sem ga opazila. Nevem ampak videti je bilo, da je bil malce zmeden nekako sramežljiv ampak ga to ni ustavilo, da je pozdravil.Njegov glas je bil kakor, da bi poslušal angela. Z sestro sva bili malce ne jasni glede vsega a sma le od zdravile. Podal mi je roko in se predstavil enako sestri. Nato naju je povprašal če imava kakšne načrte za nocoj, sestra je le odvrnila, da na žalost ne more ampak, da jaz pa vseeno imam nekoliko časa. Vprašal me je če bi mogoče šla z njim na pijačo, seveda sem vsa od navdušenja odvrnila, da grem. Ura je bila osem zvečer ko sem se odpravila na obalo kjer sem bila zmenjena z še vedno nekoliko skrivnostnim fantom.Bila sem zelo srečna,da sem ga spoznala. Povedal mi je veliko o sebi med tem tudi to, da je ljubitel motorov in da so le ti njegovo življenje.Tudi jaz sem mu povedala veliko o sebi. Bil mi je zelo všeč, nato me je prijel za roko in me vprašal če bi šla v vodo seveda sem ga najprej malo čudno gledala a le na to privolila. Skoćila sva v vodo in se tako nekako igrala vse dokler me ni pod vodo objel okoli pasu in me poljubil. Bilo je nadvse čudovito, da se ne da opisati z besedami. Minevali so dnevi in nato dan ko bi se morala ločiti, prišel je dan odhoda nazaj domov. Res je da je tudi on iz Slovenije ampak sem bila prepričana, da ga nikoli več ne bom videla. Pred odhodom mi je dal naslov njegovega doma vse tudi telefonsko številko, enako jaz njemu. Padli so še zadnji poljubi in mogla sem oditi. Med potjo domov so mi po licih tekle grenke solze sestra me je objemala ter me tolažila da se bova srečala v Sloveniji ampak imela sem tisti občutek, da je bilo danes zadnjič ko sem ga videla. Ko smo prispeli domov sem ga želela takoj poklicati a se je na mojo veliko žalost ni javil. Nato sem poskušala spet naslednje dni ampak nič. Bila sem popolnoma obupana nad seboj, da sem mu verjela, da nekaj čuti do mene, da me ljubi. Minili so dnevi, tedni nato tudi meseci ko sem se nekako pomirila in ga skoraj že pozabila . Sedela sem doma v dnevni sobi in gledala televizijo ko je nekaj za zvonilo, bilo je čudno saj nismo nikogar pričakovali . Stekla sem k vratam in previdno odprla svetloba me je rahlo zaslepila nato sem ga zagledala , pred vrati je stala moja ljubezen. Nisem vedela ali ga smem spustiti noter medtem ko me je on tako pustil oblito z solzami. Nisem mu mogla kar reči naj odide zato sem ga raje povabila na kavo. Bila sem jezna a on se mi je opravičil in mi povedal, da so mu na dan mojega odhoda na morju ukradili telefon in se ni mogel javiti. V telefonu je imel tudi napisano mojo telefonsko ter hišno številko zato ni mogel ničesar. Bila sem tako jezna nase kako sem lahko sploh pomislila da se je samo delal norca iz mene ko me je pa komaj našel. Nato sva se še malo pogovarjala ko je rekel tisti dve besedi ki sta zaznamovali moje življenje za zmeraj .. Rekel je "Bodi moja " , nisem vedela ali sem ga prav razumela ampak moje srce je nenadoma nehalo biti enostavno ustavilo se je. Nato je rekel isto še en krat, odvrnila sem mu, da ga ne razumem najbolje in da če sem prav razumela potem bom njegova za vedno.Od tistega trenutka dalje ga nisem želela več izgubiti, bil je samo moj. Minili so meseci in midva sma se ljubila, v tistih nekaj mesecih je bila najina ljubezen na vrhuncu, izgubila sva nedolžnost in se neizmerno ljubila. Nekega dne ko sva se pogovarjala po telefofnu sem v ozadju zaslišala pesem, ki je pela nekako goodbye my lover ali nekaj. Povedal mi je, da je kupil nov motor, baje kar hitro leti in, da ga mora iti sprobati ter se slišiva naslednji dan. Celo noč sem sanjala tisto pesem, čeprav je nisem poznala sem jo slišala v sanjah. Naslednji dan ko sem čakala, da me pokliče je nekako žalostna mama stopila k meni v sobo in me prijela za roko, nič nisem razumela dokler mi ni povedala kaj se je zgodilo, stekla sem k telefon kjer mi je njegova sestra vse razložila, namreč moj dragi se je ponesrečil z motorjem, v bolnišnici se je boril za življenje. Mama me je poskušala potolažiti a solz ni mogla ustaviti. Bolečina v prsih je zmeraj bolj pritiskala.Nato sem prosila mamo, če lahko grema k njemu v bolnico privolila je. Ko sva prispeli do njegove sobe sem ga skozi stekleno okno videla nepremičnega ležati čez celo telo je imel kable, najprej se ga nisem upala dotakniti saj ga je bilo težko prepoznati ko se ga je iz vseh teh kablov komaj videlo. Bila sem vsa iz sebe in sem si zatrjevala, da se bo izvlekel aj je mlad in močan.Morala sem oditi saj so prišli zdravniki. Poljubila sem ga na lice, edino mesto ki ni bilo popolnoma prekriti z kabli ter se poslovila. Naslednji dan je umrl. Tista bolečina, ki sem jo čutila takrat je bila nemogoča, v pljučih me je peklo, v glavi sem imela nešteto najinih trenutkov vse nepozabne dni z njim, z njim , ki ga nikoli več ne bo.Prišel je dan slovesa od mojega dragega želela sem ostati mirna koliko se je le dalo, ampak ko so spuščali njego krsto v zemljo se mi je zmešalo, sploh se ne spomnim kaj se je zgodilo. Nato še nekaj časa nisem upala iti na njegov grob a na njegv rojstni dan sem le zbrala pogum in odšla obiskati ljubezen mojega življenja.Na grobu sem ostala več ur in jokala po njegovem nagrobniku, bilo mi je zares hudo in težko v srcu, v pljučih pa tako nekako kakor, da bi imela težki kamen gori. Naslednič sem odšla k njemu v času valentinovega prinesla sem mu rože pa balone samo za njega, več mu tako nemorem dati ko pa ne bo mogel sprejeti. Ker je pokopališče na hribo nad mestom se je od spodaj slišala tista pesem, ki sem jo slišala ko sem e pogovarjala z mojim dragim, valovi vetra so jo ponašali gor k meni, solze so mi tekle saj sem vedela, da mojega dragega nikoli več ne bo nazaj. (goodbye my lover, 0)
• Ko ne veš več kje je tvoje mesto pod soncem... (never mind, 0)
• LJUBILA SEM TE,LJUBILA TE BOM A VEM ,DA NIKOLI TVOJA NE BOM (ennnna unaaa, 0)
• Bela snezinka ki pada z neba ti povem da te izmerno rada imam samo ti se ne zevedas kaj ti meni pomenis iti je vseeno za vse ta custva ki jih jaz cutim do tebe in vsaki dan za spim z jokom bo licka mi tevejo solze ker ti ne vidis da jaz trpim ker mene poslusas ker raje vrjames drugim kot da bi meni (bigi, 0)
• Ljubila ga je, a on je dejal,
  da najstnic ne bo pestoval.
  Svojih 15 let je hotela uničiti
  v steklenički tablet. Ni ji uspelo!
  Na vsako tolažilno besedo je rekla:
  Nočem takšnega kot je on- hočem njega!
  Dobila ga je in v eni noči mu je dala vse,
  čez čas pa spoznala, da se z njo le poigraval je.
  V steklenički tablet je hotela
  uničiti svojih 16 let. Uspelo ji je!
  Na njenem grobu se niso jokali,
  ampak so stiskali pesti in dejali:
  Še žal mu bo! Ni jimuspelo
  maščevati nje, saj jih je
  na enak način pogubil
  še najmanj 100!!!!!!!!!!!!! (…pupika…, 1)
• Nesreča
  Komaj 17 let ji je bilo,
  a vendar je ljubila, ljubila tako zelo.
  Spominjaš se še, kako z roko v roki hodila sta po dežju,ko pil si ji dežne kapljice z oči in ona…deklica mlada te objela je
  okrog vratu in nežno zašepetala v uho,
  da na svetu si samo ti za njo, da bila sta srečna.
  A usoda je dejala NE!
  Spomijaš se še ko z radostjo je stekla čez cesto.
  Hitela je k tebi v objem, a takrat še samo kup avtomobilskih ruševin iz katerih se kadil je dim.
  Zagledal si jo, ležala je v objemu lastne krvi,
  Z grozo v očeh si spoznal, da ona več ne živi.
  Komaj 17 let ji je bilo,
  a ljubila je tako zelo.
  Danes na njenem grobu rdeče vrtnice cveto. (tista mala, 0)
• Zame več rešitve ni, zame drugih ni poti. Pustil si le žalost, nesrečo iz preteklosti. Čeprav sovražim te iz dna srca, želim ti da našel pravo bi. Zame si bil edina luč, zdaj pustil v temi samo si me. Od tu ne najdem več poti saj ujeta sem v žalosti. Zapustila bom ta nesrečni planet, saj nimam več zakaj živet. Moja duša utonila je v žalosti,kar bilo je sreče, odnesel si jo ti! (anonimni, 0)
• Žalost je kot zakladnica, ki jo odpiramo samo najbližjim. (anya, 0)

Dodajte nov prispevek v kategorijo Žalostni verzi