Tako osvobojoče je zapeLjatii nož...

Tako osvobojoče je zapeLjatii nož po zapestju.
Tako osvobojoče je gLedatii krii ki počasii poLzii,
poLzii po zapestju.
Tako osvobojoča je ta boLečiina.
Tako osvobojoče je.
Končno čutiš,
čutiš boLečiino, ki te popeLje do stanja,
da se počutiš kot da Lebdiš.
Na nek način se počutiš…tako…živo.
Obsedenost.Zasvojenost.Zadoščenje.
Nisem sama kriva.
Vi ste me poriniLi v ta svet.
Svet osamLjenosti.
ŽaLost.Kriivda.Bes.
Vi ste me prepričaLi v to,
da se sama kriva za vse.
In občutek krivde je bil preveLik.
ZLomila sem se.
Uteho našLa v nožu.
In sedaj ne morem.
Ne morem več.
Ne morem prenehati.
ČE STE ME ŽE PORINILI V PREPAD
IN ME GLEDALI KAKO PADAM,
BI MI SEDAJ LAHKO KDO POMAGAL?
POMAGAL DA SE POBEREM?
ZAČNEM NA NOVO?
Zakaj me vsi gLedate postrani?
Zato, ker se počutim živo šeLe po tem,
ko z nožem zarežem v svojo gLadko kožo
in gLedam kako mi kri počasi kapLjico,
za kapLjico poLzi iz zapestja in navzdoL po roki?
Vedite, da je vse to vaše delo.
In delo krivde, ki ste mi jo vcepiLii.
Zaradi vas sem se počutiLa majhno,ničvredno,
neuporabno,grdo,krivo za vse…
Toda ta večer bom oživeLa,
in zagoreLa z vso močjo,
nato pa bom ugasniLa za vedno.
Upam, da boste končno srečni. (emo)