Jasno je, kot sonček tamle...

Jasno je, kot sonček tamle zgoraj, da se moj čas s tabo, ki se sploh še ni začel, končuje. Očitno tudi ti globoko v sebi veš, da imaš, kar si želiš, po čemer hrepeniš in za kar živiš. Vedi le, da si mi edino ti lahko na usta pričaral nasmeh, me spravil do solz, ob tvojem dotiku mi je zadrhtelo vso telo in le ob tebi sem se počutila, da je življenje tudi lepo. Ko sem bila ob tebi, nisem bila več jaz, takrat sem bila nekdo iz druge atmosfere, nekdo, ki zna leteti.
Vsi ljudje iščemo svojo drugo polovico, najde pa jo malokdo. Z besedami ti nikoli ne bi mogla povedati, kako zelo te imam rada, morda si mi lahko ljubezen prebral iz oči, a zanesljivejšega načina od tega, da bi prisluhnil mojemu srcu, ni!
Očitno je med nama neka magneta sila, ki ne dovoli, da bi se dva pola ,zeljna ljubezni, združila. Želela sem biti v vsakem delčku tebe in vsak tvoj delček bi bil del mene. A v tvojem srcu ni prostora zame. Tako kot se v puščavi izgubi kaplja dežja, tako moja ljubezen do tebe, v tvojem srcu ne občuti obstoja.
Veš življenje res ni pravljica, je pa v njegovi kratkosti vredno verjeti da obstaja nekdo, ki je vreden naše ljubezni!! (*špelč*)