V solzah iščem odgovore… Odgovore...

V solzah iščem odgovore… Odgovore v katerih se spopadam z napakami za storjena dejanja. Jokam zaradi stvari, ki jih ni ob meni, moji bližini, mojemu objemu… V sebi vedno čutim zatesnjenost, žalost in sovraštvo do sveta v katerem sem te spoznala, te občudovala in s teboj delila trenutke sreče. Vse je bilo popolno, prelepo zame. Bilo je… …Nekaj česar ni več, nekaj kar je izginilo kot si izginil ti. Brez pravih besed si odšel .Brez poljuba si me zapustil. Pustil si mi samo rano… rano, ki je še danes odprta. Zdravilo za njo je le… objem, dotik ali beseda tvoja. Še vedno mi odmevajo tvoje besede: ljubim te!! Vsa tvoja dejanja me spominjajo na skupaj preživete minute in trenutke v tvoji bližini… Prisotna sem bila z vsem srcem in predanostjo, le tebi… Tebi, ki si mi uničil vso željo do sveta, do ljubezni. Moja ljubezen do tebe je predolga da bi odnehala vendar moram te prepustiti željam tvojega življenja, željam katerim slediš le ti… Ampak jaz te z vsem užitkom gledam, sledim tvojim korakom s katerimi si ustvarjaš svojo pot do popolnosti. Ob njej izgubljam obliko sebe in svoje duše… Zatiskam si oči, nočem si priznati, da je kaj narobe. Samo čakam lahko… trenutek ko bom izgubila svojo obliko, izgubila sama sebe. Oprosti mi za vse trenutke katere sem zagrešila, ne da bi za njih pravzaprav vedela. V spominu imam le občutek v katerem sem resnično obstajala… Občutek v katerem sem te ljubila!!! (V sovzah)