• Ne ljubim te zato,
    ker ti želiš tako,
    ker so nežna tvoja usta,
    ker je pusta tvoja zgodba.
    Ljubim te samo zato,
    ker si luč in hkrati tema,
    ker si angel in hudič,
    ker si vse in hkrati nič! (mayte)
  • Lepa je ljubezen najina, kakor nežen cvet, ki se prebuja,
    v jutru, ko sonce ga zbudi, spet mi misel k tebi poleti.
    V mojem srcu je toplina, ki vrnil si mi jo,
    daleč stran odšla je bolečina, s teboj sem izgubila jo.
    Srečna sem da ljubim, da lahko ti sebe nudim,
    srečna, da me ljubiš ti, to iskreno vedno rečeš mi. (bonika)
  • Sprašujem se, si bil res premlad, da bi me imel iskreno rad,
    le izgovor, vem, bil je tvoj, ker nisi hotel biti več z menoj.
    Nisi vedel, neveš ne zdaj, ljubezen lahko je tudi raj,
    toda, le če ljubita enako oba, drug drugemu zaupata.
    Znal mi ljubezni vračati nisi, katero sem nudila ti,
    nikoli nisi vprašal se, morda v srcu to boli me.
    Vedela sem, da ne ljubiš me, z mislimi vedno bil drugje,
    a, slepo sem verjela vate, saj živela sem le zate.
    Vedel si kako ljubim te močno,da slovo zame boleče bo,
    ti vseeno si zapustil me, ker nikoli nisi ljubil me.
    Zdaj sama naprej živim, še vedno tebe si želim,
    ti spet pogledati v oči, tvoje roke spet začutiti. (bonika)
  • Zakaj življenje zame je kot mračen dan,
    ko v njem ljubezni prave ni,
    vprašanje to, ponavljam vedno si,
    odgovor iščem povsod zaman.
    Naj kdo mi to pove, kako je ko ljubiš ti,
    da enako ljubljen si, da ne trpi srce.
    Sama vem le to, kako močno boli,
    če ljubiš ti samo, a njemu ni za to.
    Življenje res včasih kruto je, žalost povsod spremlja te,
    res, da včasih obišče sreča te,
    a, kaj ko prehitro mine, pusti ti le spomine. (bonika)